Domov >Imunoblog >Strokovno > Kako se razvija imunski sistem v otroštvu in kaj nanj vpliva?

Kako se razvija imunski sistem v otroštvu in kaj nanj vpliva?

Za normalen potek nosečnosti je ključno, da se otrokov imunski sistem ne odzove na materine antigene (tj. molekule, ki sprožijo imunski odziv), vendar se po rojstvu situacija takoj obrne – otrokov imunski sistem mora odreagirati na številne nove dejavnike okolja, v katerem se nahaja. 

 

 

Imunski sistem ob rojstvu in njegovo delovanje

Imunski sistem lahko v grobem razdelimo na dva dela: prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Prirojeni imunski sistem je prva linija obrambe, in sicer človeško telo ščiti pred vdorom bakterij, virusov in parazitov s pomočjo fizičnih pregrad (npr. koža), dodatnih zaščitnih mehanizmov (npr. želodčna kislina) ter imunskih celic, čigar naloga je zaznati in uničiti neznane mikroorganizme. Med imunske celice, ki sodelujejo pri prirojenem imunskem odzivu, spadajo npr. fagociti, bazofilci in eozinofilci ter naravne celice ubijalke, ki se razvijajo že med nosečnostjo. Navkljub temu prirojeni imunski sistem ob rojstvu še ni dokončno razvit in njegovo delovanje je omejeno v primerjavi z delovanjem prirojenega imunskega sistema pri odraslem človeku. Poleg tega so nedonošenčki še v večji nevarnosti za razvoj bakterijskih in virusnih okužb, saj se količina imunskih celic pomembno poveča ravno v zadnjem delu nosečnosti.

Odziv prirojenega imunskega sistema je hiter, vendar nespecifičen in zato manj učinkovit od odziva pridobljenega imunskega sistema. Celice pridobljenega imunskega sistema, tj. limfociti B in limfociti T, se v času razvoja srečajo z molekulami, ki so sestavni del povzročiteljev bolezni. Na podlagi tega imunske celice ob naslednjem srečanju povzročitelje bolezni prepoznajo in nanje reagirajo, s čimer preprečijo razvoj bolezni. Limfociti sicer nastajajo že med prenatalnim razvojem, vendar se tudi pridobljeni imunski sistem ob rojstvu šele razvija. Zato je učinkovitost pridobljenega imunskega sistema pri dojenčkih v primerjavi s starejšimi otroci in odraslimi slabša.


Odziv prirojenega imunskega sistema je hiter, vendar nespecifičen in zato manj učinkovit od odziva pridobljenega imunskega sistema. 

Imunski sistem se v otroštvu postopoma razvija

Ključno zaščito pred nalezljivimi boleznimi v zgodnjem otroštvu nudijo materina protitelesa, ki jih otrok prejme med nosečnostjo prek posteljice oziroma po rojstvu s pitjem materinega mleka. Otroci z dojenjem poleg materinih protiteles prejmejo tudi različne snovi, ki prispevajo k zorenju imunskega sistema.

Z leti lahko imunski sistem zagotavlja boljšo zaščito pred povzročitelji bolezni, saj so imunske celice na podlagi preteklih virusnih, bakterijskih in parazitskih okužb pripravile veliko zbirko protiteles, s katerimi se borijo proti okužbam. Dodatno se delovanje imunskega sistema izboljša tudi zaradi različnih dražljajev, kot je npr. stik s hrano in različnimi molekulami, ki jih vdihnemo, tveganje za okužbe pa pomembno zmanjšamo tudi s cepljenjem, saj s tem otroci razvijejo protitelesa proti življenje ogrožajočim povzročiteljem bolezni. Posledično imunski sistem nudi dobro zaščito pred okužbami v odrasli dobi, medtem ko začne v zrelih letih ponovno pešati.

Zdrava prehrana pomembno prispeva k delovanju imunskega sistema

Za optimalno delovanje imunskega sistema je nujna zdrava prehrana, ki zagotovi vsa potrebna makro- in mikrohranila. Ravno slednja imajo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, saj vitamini in minerali (npr. vitamini A, B2, B12, folna kislina, C, D; železo, cink) prispevajo k povečanju števila imunskih celic ter njihovi večji aktivnosti in spodbudijo nastanek protiteles, s katerimi se telo bori proti okužbi. Hkrati je pomembno, da ne zaužijemo večje količine mikrohranil, kot je predpisan dnevni vnos, saj prevelike količine nekaterih mikronutrientov lahko tudi zavrejo delovanje imunskega sistema.

Zadostna količina spanca močno pripomore k dobremu zdravju

Ko so raziskovalci spremljali vpliv trajanja spanca na zdravje otrok, so ugotovili, da pomanjkanje spanca pogosto povzroči povečanje telesne teže, kar lahko prispeva k razvoju drugih bolezni, poleg tega pa je povezano celo s težavami pri učenju ter s čustvenimi in/ali vedenjskimi motnjami. Pomanjkanje spanca vpliva tudi na imunski sistem, in sicer vodi v zmanjšanje števila nekaterih imunskih celic ter zmanjšanje količine učinkovin, ki jih imunske celice izločajo.

Vpliv mikrobiote na imunski sistem

Z izrazom mikrobiota poimenujemo skupimo mikroorganizmov, ki naseljujejo določen habitat, npr. črevesje (tj. črevesna mikrobiota). Številne bakterije, ki naseljujejo človeško telo, so izjemno pomembne za zdravo prebavo in pridobivanje pomembnih hranil, npr. vitaminov, vplivajo pa tudi na razvoj imunskega sistema.

Velik pomen mikrobiote za razvoj imunskega sistema so pokazale študije, v katerih so raziskovalci spremljali razvoj miši, ki so bile rojene in vzgojene v sterilnem okolju, zaradi česar niso imele lastne mikrobiote. Izkazalo se je, da so živali trpele za okvarami imunskega sistema, medtem ko se je njihovo zdravstveno stanje izboljšalo že nekaj dni potem, ko so prišle v stik z normalno mikrobioto.

Raziskave so pokazale številne pozitivne učinke uživanja probiotikov na zdravje odraslih, vključno s pozitivnimi učinki na imunski sistem, nekatere študije pa kažejo tudi pozitivni učinek uživanja probiotikov na zdravje otrok. Pri tem je treba poudariti, da niso vsi probiotiki enaki in zato moramo izbrati probiotik, za katerega so klinične študije pokazale, da je varen in primeren za otroke. Eden izmed najbolj testiranih probiotičnih sevov je Lactobacillus rhamnosus GG in izkazalo se je, da so otroci, ki so uživali ta probiotični sev, hitreje okrevali po driski, poleg tega pa je uživanje probiotika zmanjšalo tveganje za razvoj vnetja srednjega ušesa in okužb zgornjih dihal, tj. okužb nosne sluznice, obnosnih votlin in žrela.

Delovanje imunskega sistema spodbudi tudi uživanje imunomodulatorjev

Imunomodulatorji so snovi, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Med njih spadajo npr. kurkuma, Aloe vera, ginseng in betaglukani. Študije so pokazale, da imajo izmed naštetih ravno betaglukani največji imunomodulatorni učinek. To so naravni polisaharidi (sladkorji), ki se nahajajo v nekaterih gobah in kvasovkah ter vplivajo na imunske celice prirojenega in pridobljenega imunskega sistema.

Raziskovalci z Oddelka za patološko in laboratorijsko medicino z ameriške Univerze Louiseville so ugotovili, da uživanje betaglukanov vpliva tudi na imunski sistem pri otrocih. V študijo so vključili 40 otrok, ki so en mesec dnevno uživali betaglukan v obliki prehranskega dopolnila, pri čemer so raziskovalci spremljali količino njihovih protiteles in splošno počutje. Ugotovili so, da je uživanje betaglukana spodbudilo imunski sistem pri otrocih.

Prehranski dopolnili, ki vsebujeta naravni polisaharid (betaglukan), izoliran iz gobe bukov ostrigar, in sta primerna za otroke, sta Imunoglukan P4H Acute Junior in Imunoglukan P4H Junior.

 

Literatura

Simon A.K. in sod., 2015. Evolution of the immune system in humans from infancy to old age. Proceedings, Biological Sciences, 282(1821):20143085.
Childs C.E. in sod., 2019. Diet and immune function. Nutrients, 11(8): 1933.
Vevticka V. in sod., 2019. Beta glucan: Supplement or drug? From laboratory to clinical trials. Molecules, 24(7): 1251.
Ibarra-Coronado E.G. in sod., 2015. The bidirectional relationship between sleep and immunity against infections. Journal of Immunology Research, 2015: 678164.
Besedovsky L. in sod., 2019. The sleep-immune crosstalk in health and disease. Physiological Reviews, 99(3): 1325-1380.
Maggini S. in sod., 2018. Immune function and micronutrient requirements change over the life course. Nutrients, 10(10): 1531.
Quin C. in sod., 2018. Probiotic supplementation and associated infant gut microbiome and health: a cautionary retrospective clinical comparison. Scientific Reports, 8:8283.
Vandenplas Y., Savino F., 2019. Probiotics and prebiotics in pediatrics: What is new? Nutrients, 11(2): 431. Kaminogawa S., Nanno M., 2004. Modulation of immune functions by foods. Evidence based Complementary Alternative Medicine, 1(3): 241-250.
Ashraf R., Shah N.P., 2014. Immune system stimulation by probiotic microorganisms. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 54(7): 938-956.
Richter J. in sod., 2015. Beta-glucan affects mucosal immunity in children with chronic respiratory problems under physical stress: clinical trials. Annals of translational medicine, 3(4): 52.
Hojsak I. in sod., 2017. Probiotics in children: What is the evidence? Pediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition, 20(3):139-146.
Liu S. in sod., 2013. Lactobacillus rhamnosus GG supplementation for preventing respiratory infection in children: a meta-analysis of randomized, placebo-controlled trials. Indian Pediatrics, 50(4):377-381.
Hojsak I. in sod., 2010. Lactobacillus GG in the prevention of gastrointestinal and respiratory tract infections in children who attend day care centers: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. Clinical Nutrition, 29:312-316.

Imunoglukan P4H® ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunoglukan P4H® le po posvetu z zdravnikom. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.