Domov >Imunoblog >Strokovno > Čistoča je pol zdravja, umazanija pa druga polovica

Čistoča je pol zdravja, umazanija pa druga polovica

V zadnjem stoletju se je izjemno povečalo število obolelih za alergijskimi boleznimi, vključno z astmo, senenim nahodom, ekcemi oziroma atopijskimi dermatitisi in alergijami na različne vrste hrane. To je še posebej značilno za razvite države, saj raziskave kažejo, da je bil leta 1989 le 1 od 200 triletnikov alergičen na arašide, medtem ko je to število že sredi 90. let narastlo za skoraj štirikrat, saj je bil že takrat na arašide alergičen kar 1 od 70 otrok. 

 

 

Stik z umazanijo pomembno prispeva k večji odpornosti

Leta 1989 je dr. David Strachan predstavil t. i. higiensko hipotezo, s katero je trdil, da je za porast bolezni, povezanih z imunskim sistemom, in večji pojav alergij kriva manjša izpostavljenost otrok različnim povzročiteljem bolezni v zgodnjem otroštvu. Strachanovo hipotezo so poznejše raziskave sicer v večjem delu ovrgle, saj se je izkazalo, da za imunski sistem ni ključna izpostavitev povzročiteljem bolezni, temveč neškodljivim mikroorganizmom v okolju. V tej smeri je razmišljal tudi raziskovalec Graham Rook, ki je Strachanovo hipotezo preoblikoval in dopolnil ter jo poimenoval hipoteza o starih prijateljih (angl. old friends hypothesis). Rook je trdil, da bi morali biti otroci bolj izpostavljeni neškodljivim mikroorganizmom, ki naseljujejo naše okolje ter kožo, črevesje in dihala drugih ljudi. Stik s tovrstnimi mikroorganizmi namreč vzdržuje imunski sistem v ravnovesju in preprečuje prevelik odziv imunskega sistema, kadar to ni potrebno, kar je sicer najpogostejši vzrok alergij. Pri tem je ključno, da smo v otroški dobi izpostavljeni zelo raznolikim mikroorganizmom, s čimer se krepi nabor dražljajev, ki jih naš organizem lahko prenaša.

Pomembno je, da so otroci izpostavljeni različnim mikroorganizmom že zgodaj v razvoju, torej med nosečnostjo in porodom ter v prvih mesecih po porodu. Raziskave so pokazale, da so otroci, ki imajo manj raznoliko črevesno mikrobioto (to so mikroorganizmi, ki naseljujejo izbrano okolje, v tem primeru črevesje), bolj izpostavljeni tveganju za razvoj alergij v otroštvu. Pomen okoljskih mikroorganizmov za razvoj imunskega sistema so pokazale raziskave, ki so potrdile, da imajo otroci, ki so prvi dve ali tri leta življenja preživeli na kmetiji ali pa vsaj bili večkrat v stiku s tem okoljem, nižje tveganje za razvoj alergij. To je potrdila tudi raziskava, ki je pokazala, da bivanje v okolju, kjer je veliko zelenih površin in kmetijstva, v primerjavi z mestnim okoljem, prispeva k bolj raznoliki mikrobioti posameznika, kar je povezano z manjšim tveganjem za razvoj alergij.


Pomembno je, da so otroci izpostavljeni različnim mikroorganizmom že zgodaj v razvoju, torej med nosečnostjo in porodom ter v prvih mesecih po porodu. 

Dejstvo, da ima stik z umazanijo pomembno vlogo pri zorenju imunskega sistema, potrjuje tudi naslednja raziskava. Bill Hesselmar je s sodelavci med leti 1998 in 2003 v pediatrični bolnišnici v Göteborgu na Švedskem izvedel raziskavo, v kateri so sledili skoraj 200 otrokom in njihovim materam od nosečnosti do tretjega leta starosti. Tri četrt otrok, vključenih v raziskavo, je vsaj do šestega meseca starosti uporabljalo dudo. Starši so navedli, da so dude čistili s spiranjem v tekoči vodi, s kuhanjem v vreli vodi ali tako, da so dudo sami poslinili, preden so jo vrnili otroku. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je uporaba dude povezana z večjim tveganjem za razvoj alergije in ali način čiščenja vpliva na tveganje za razvoj alergije. Ugotovili so, da uporaba dude ni povezana z večjim tveganjem za razvoj alergij, medtem ko je način čiščenja dude s tega vidika pomemben. Tveganje za razvoj alergij je bilo namreč pri otrocih, čigar starši so dude čistili s kuhanjem v vreli vodi, rahlo povišano, medtem ko je bilo tveganje za razvoj atopijskega dermatitisa in astme pri otrocih, čigar starši so dude le poslinili, bistveno zmanjšano.

Higiena je danes še bolj pomembna kot kdajkoli prej

Danes veliko ljudi verjame, da smo postali preveč obsedeni s čistočo in da je s tem povezana tudi rast števila alergijskih bolezni. V nasprotju s splošnim prepričanjem so raziskave pokazale, da porast alergij ni povezana z višjim higienskim standardom.

Mikrobiološke raziskave, v katerih so preučevali dnevne ali tedenske navade čiščenja, so pokazale, da čiščenje (vključno s čistili, ki delujejo protibakterijsko) nima dolgoročnega učinka na količino mikroorganizmov v domovih. S čiščenjem je torej nemogoče ustvariti sterilne razmere, saj takoj, ko z neke površine mikroorganizme odstranimo, na to površino zanesemo nove mikroorganizme s prahom, zrakom iz zunanjega okolja ali pa se mikroorganizmi razširijo po prostoru z ljudi in domačih živali. K zmanjšanju tveganja za razvoj alergij namreč predvsem prispeva izpostavitev neškodljivim mikroorganizmom, v stik s katerimi pridemo prek okolja ali drugih posameznikov, zato s čistočo prostorov in osebno higieno ne vplivamo pretirano na zorenje imunskega sistema.

Po drugi strani sta čistoča prostorov in osebna higiena ključni za omejevanje širjenja povzročiteljev bolezni. Respiratornih in črevesnih virusnih okužb ne moremo zdraviti z antibiotiki, zato je higiena v tem primeru še posebej pomembna, saj lahko z ustrezno čistočo prostorov in osebno higieno omejimo širjenje okužb. Raziskave, ki so jih izvedli med leti 1980 in 2001, so pokazale, da z ohranjanjem ustrezne ravni čistoče prostorov in osebne higiene, lahko zmanjšamo možnost širjenja bolezni za več kot 20 %. Že umivanje rok je namreč zmanjšalo širjenje črevesnih okužb za 31 % in respiratornih okužb za 21 %.

Delovanje imunskega sistema lahko uravnavamo tudi z imunomodulatorji

Za zdravje sta torej pomembni umazanija in tudi čistoča. Danes se ljudje na račun dviga higienskega standarda in spremembe življenjskega stila običajno manj kot v preteklosti srečujemo z različnimi mikroorganizmi, še posebej je to značilno za življenje v mestih. Za optimalno delovanje imunskega sistema si lahko pomagamo tudi s t. i. imunomodulatorji, ki uravnavajo imunski sistem– to pomeni, da spodbujajo delovanje imunskega sistema v času okužbe ali umirjajo preveč aktiven imunski sistem pri alergijah dihal. Med imunomodulatorje prištevamo biološko aktivne polisaharide naravnega izvora (npr. beta-glukan), za katere je bilo znanstveno dokazano, da imajo imunomodulatorni in antialergijski učinek. V naravi obstaja več naravnih virov beta-glukanov, najdemo jih v nekaterih bakterijah, kvasovkah, morski travi, žitih in gobah. Beta-glukani, ki se uporabljajo pri stimulaciji imunskega sistema, so najpogosteje izolirani iz gob (npr. pleuran, lentinan, grifolan).

V naravi obstaja več naravnih virov beta-glukanov, najdemo jih v nekaterih bakterijah, kvasovkah, morski travi, žitih in gobah.

Literatura

1. Hesselmar B. in sodelavci, 2013. Pacifier cleaning practices and risk of allergy development. Pediatrics, 131(6):e1829-37.
2. Rook G.A.W. in Brunet L.R., 2005. Microbes, Immunoregulation, and the Gut. Gut, 54(3): 317-320.
3. Rook G.A.W. in sodelavci, 2013. Microbial “Old Friends”, immunoregulation and stress resilience. Evolution, Medicine and Public Health, 2013(1): 46-64.
4. Bloomfield S.F. in sodelavci, 2016. Time to abandon the hygiene hypothesis: new perspectives on allergic disease, the human microbiome, infectious disease prevention and the role of targeted hygiene. Perspectives in Public Health, 136(4): 213-224.
5. Jesenak M. in sodelavci, 2013. Anti-allergic Effect of Pleuran (β-glucan from Pleurotus ostreatus) in Children with Recurrent Respiratory Tract Infections. Phytotherapy Research, 28(3): 471–474.
6. Jesenak et al. Immunomodulatory effect of pleuran (β-glucan from Pleurotus ostreatus) in children with recurrent respiratory tract infections. Int Immunopharmacol. 2013 Feb;15(2):395-9
7. Vannucci L. in sodelavci, 2013. Immunostimulatory properties and antitumor activities of glucans. International Journal of Oncology, 43(2): 357-364.

Imunoglukan P4H® ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunoglukan P4H® le po posvetu z zdravnikom. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.